fbpx

Fotr na olimpijskih

“Pa kaj počneta ta 2 kolesarja?”

  • OLIMPIJSKE SANJE

    Priprave na olimpijske igre 2024 v Parizu.

  • Dirkališčno kolesarjenje

    Velodrom, hitrost, akcija.

  • Šprint 200m

    Razvoj in oživitev panoge, ki jo pozna malo ljudi.

  • Projekt

    Citius, altius, fortius.

Šprint kot disciplina, verjeli ali ne, je ena starejših disciplin olimpijskih iger moderne dobe, saj je prisoten na olimpijskih igrah že od konca 19. stoletja, torej od samega pričetka moderne dobe. Zanimivo, glede na to, da je disciplina danes še vedno načeloma kar velika neznanka.

Tudi sam sem si zastavljal tovrstno vprašanje leta in leta nazaj, ko sem opazoval šprinterski dvoboj, match sprint oz. sprint 2 kolesarjev na velodromu. Kolesarski “kar nekaj” za veliko večino populacije še danes ostaja misterij in vzor dejanj, ki jih tudi človek z izredno bujno domišljijo le stežka osmisli. In ko sem pred časom spisal prispevek o moji prvi izkušnji na šprinterskem kolesu na velodromu, je padel predlog, če lahko nekoliko razložim pravila šprinta, za kaj pravzaprav gre. Da bodo prizori kot “ko se dva kolesarja vozita počasi, eden gleda nazaj, potem pa šprint…”, bolj razumljeni. V nadaljevanju opisujem koncept (ne zahajam v detajle pravil) po mojem mnenju enega bolj razburljivih, a na žalost, prezrtih športov, šprint.

Šprint kot disciplina, verjeli ali ne, je ena starejših disciplin olimpijskih iger moderne dobe, saj je prisoten na olimpijskih igrah že od konca 19. stoletja, torej od samega pričetka moderne dobe. Zanimivo, glede na to, da je disciplina danes še vedno načeloma kar velika neznanka.

ŠPRINT – ZA KAJ PRAVZAPRAV GRE?

Navkljub nazivu šprint, se le ta za razliko od atletskih šprintov ne odvija “na polno” in na “štartno pištolo” od štartne linije do cilja. Tipično se dirkališčni šprint izvaja v 3 krogih (1 krog na olimpijskem velodromu tipično znaša 250m), od katerih zadnjih 200 metrov je časovno merjenih. V teh zadnjih 200 metrih se torej največkrat zgodi tisti pravi šprint in dvoboj med kolesarjema, medtem ko predstavljajo preostali krogi pred zadnjimi 200 metri, taktično igro med nasprotnikoma, neke vrste igre maške z mišijo.

Če poenostavim, od vsega skupaj 750 metrov, ki jih imata nasprotnika na razpolago (3 krogi), imata kolesarja 550 metrov “časa” taktično si zagotoviti čim boljše izhodišče za vstop v 200 metrov šprinta, ki bo omogočil kolesarju prevoziti ciljno črto pred drugim kolesarjem.

Čemu potem tista počasna vožnja kolesarjev, ko sprednji kolesar neprestano pogleduje nazaj?

Odgovor se skriva v taktiziranju in nadzoru nad dogajanjem. Sprednji kolesar v dvoboju, je taktično gledano vedno v depriviligiranem položaju. Iz tega razloga sprednji kolesar vedno nadzira kaj počne njegov nasprotnik, saj ne želi biti presenečen z napadom, istočasno pa želi nasprotnika spraviti v čim manj ugoden položaj za učinkovit napad. Po domače povedano, si vsak od obeh kolesarjev želi pripraviti čim boljše izhodišče za zmagoviti 200 meterski šprint.

Dirkališčni šprint torej ni samo surova moč in hitrost, temveč predstavlja fuzijo taktike, inteligence, moči in hitrosti. Predstavlja partijo šaha na hitrih kolesih, kjer ne velja pravilo nadvlade močnejšega, temveč velja pravilo prevlade učinkovitejšega.

Kombinacija neskončnih možnosti taktik, visokih hitrosti in akcije, naredi šprint izredno razburljivo kolesarsko disciplino, ki je z eno besedo atraktivna.

Video 1

Tole je eden od trening dvobojev, kjer me Grega preseneti z dokaj nenavadno taktiko. Se je obrestovalo? Poglej video z mojim komentarjem.

DRUGA POLOVICA ZGODBE

Je pa opisani dvoboj le polovica šprinterske zgodbe, discipline. Prvi del zgodbe, predstavlja namreč individualni leteči šprint na 200 metrov, ki služi kot kvalifikacijski šprint za oblikovanje dvojic, ki nato vstopajo v dvoboje.

Kvalifikacijski individualni leteči šprint na 200 m

Kolesar ima tipično na voljo 3,5 krogov, od katerih je zadnjih 200 metrov časovno merjenih. Kolesar mora izkoristiti prve kroge za optimalno pospeševanje in pozicioniranje na ovalu, da lahko zadnjih 200 metrov odpelje z največjo možno hitrostjo. Najhitrejših 16 – 24 kolesarjev (odvisno od tipa tekmovanja), se uvrsti v nadaljne tekmovanje in vstopijo v sistem izložanja preko dvobojev. In sicer se pomerijo med seboj v zaporedju od kolesarja z najboljšim časom, s kolesarjem z najslabšim časom, 1. s 16 oz. 24, 2. s 15. oz 23., itd.

Video 2

3,5 kroga za kvalifikacijski šprint (letečih 200m)

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin